Domov >

CPR

POKLICNA REHABILITACIJA V OKVIRU ZZZS-a

Temeljni programi rehabilitacijske obravnave preko ZZZS so:
 

  • specializirani diagnostični ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za pripravo razširjene ocene rehabilitacijskih funkcionalnih sposobnosti in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije,
  • kompleksni, individualizirani programi rehabilitacije za obvladovanje in izboljšanja funkcioniranja na kognitivnem, vedenjskem in funkcijskem področju (izboljšanje delovanja telesnih, mentalnih in socialnih funkcij ter priprava na varno vrnitev v delovno okolje),
  • programi poklicne orientacije mladostnikov z razvojnimi motnjami oz. pacientov, ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces.


Cilj je omogočiti posamezniku z okvarami, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev, v njej napreduje in se integrira v družbo. Napotnico za rehabilitacijsko oceno na URI- Soča lahko izdajo:

  • izbrani zdravniki: specialisti splošne in družinske medicine, pediatri, šolski zdravniki,
  • vsi specialisti drugih strok, najpogosteje so to psihiatri, fiziatri, nevrologi, nevrokirurgi, travmatologi…
  • imenovani zdravnik ZZZS.

Pravico do poklicne rehabilitacije ima le aktiven del populacije, se pravi zaposleni, mladostniki zadnjih razredov OŠ, srednješolci, študentje. Nezaposleni, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, imajo enake pravice do vključitve v rehabilitacijske programe, če je pri njih prišlo v času brezposelnosti zaradi bolezni ali poškodb do bistvenih in težjih sprememb v zdravstvenem stanju.

Ciljna skupina so osebe, pri katerih je prišlo zaradi bolezni ali poškodb do bistvene spremembe oziroma upada telesnega, socialnega in psihosocialnega delovanja, ocenjuje pa se, da so zmožni izboljšanja delovanja ali prilagoditve okvari.

Med ciljne skupine spadajo bolniki po težkih boleznih ali poškodbah pri katerih ugotavljamo:

  • trajne prizadetosti, ki lahko vplivajo na delovno funkcioniranje, možnost pridobitve, ohranjanja in napredovanja v zaposlitvi;
  • trajne prizadetosti, ki lahko vplivajo na zmožnost napredovanja v šolanju;
  • obstaja verjetnost, da bo bolnik ob podaljšanih programih razvijanja funkcionalnih zmožnosti na področju delovnega, socialnega, kognitivnega, osebnostnega, vedenjskega in telesnega funkcioniranja lahko napredoval v smislu izboljšanja delovanja in zmanjševanja prizadetosti na področju zaposlovanja;
  • obstaja možnost, da bo bolnik s pomočjo prilagoditev dela ali delovnega okolja dosegel optimalnejše funkcioniranje v delovnem okolju;
  • obstaja možnost, da bo bolnik s prekvalifikacijo ali nadaljnjim izobraževanjem zmanjšal negativne posledice bolezni ali poškodbe na področju vključevanja v delo.

V praksi pa so to najpogosteje osebe po poškodbah glave, po težkih politravmah, amputacijah udov, z okvaro funkcijskih sposobnosti zgornjih udov, še posebno če je prizadet dominanten ud, po možganski kapi, subarahnoidalni ali drugi možganski krvavitvi, po vnetnih boleznih CŽS, meningitisu, encefalitisu, s težjimi nevrološkimi obolenji (multipla skleroza, degenerativne bolezni živčevja, ekstrapiramidne bolezni, okvare živčnih korenin, pletežev, mišične distrofije, cerebralna paraliza), s težjimi duševnimi boleznimi (organske motnje, psihoze, težje razpoloženjske in vedenjske motnje).

Postopki rehabilitacijske obravnave so: predhodna triaža, ocenjevalno diagnostični program, podaljšana rehabilitacija

Program je interdisciplinaren, standardiziran, ocenjevalne tehnike so znane, upošteva se posameznikovo osebnostno, vedenjsko, kognitivno, telesno, senzorno in psihosocialno funkcioniranje, tako da je ocenjevanje individualno, tudi rehabilitacijski načrt je individualen. Vloga delodajalca je aktivna in pomembna.

Temeljna cilja sta višja kvaliteta življenja posameznika in optimalna vključitev posameznika v socialno ter delovno okolje.

vrh strani